• Huvudmeny

Romani chib

Läs om Institutet för språk och folkminnen på fem olika romska dialekter.

Arli

Sian interesirimo bašo anavengoro koristibe hem bašo  o neve lafia? Sian interesirimo kotar dialektia ja pale kotar o folklori?  Trebela tuke dumodejbe ko šhibjakere pučiba, isi tut pučiba bašočhibjakoro  kanuni (zakoni) ja pale mangea te džane buteder bašo minoritetikane čhibja ki  Švedia?

Šukar aljan ko Instituti baši čhib thaj folklori! 

Ko akava vlasti amen keraja buti hem ingaraja rodkeriba  (istraživiba) bašo dialektia, čhibjakiri politika, čhibjakoro arakhiba, anav hem  bašo o folklori. Ki amari buti perela hem odova te ikera vakeriba (predavanja),  te da dževapia bašo pučiba hem te da godidejbe (sovet) he te ikala publikacia  keda i ko pučibe amare teme. Ko akale vlasteskoro khediba isi jek baro  dokumentiribe kotar e Švediakoro bimatrialikano kulturikano mangini. I  dokumentacia tani phravdi sarinenge, studentenge hem rodkerdžienge  (istražuvačenge).  

Dialektia

E Institute isi bare khediba bašo  dialektengere hramia hem dialektengere snimiba. Duj ljila bašo dialektia, jek  sikljojbaskoro ljil bašo švedikane dialektia, akana kerela pe buti ko jek južno  hem jek zapadno švedsko dialektengiri kompjuterikane bazaja. Akate ko amaro  webbthan šaj te šune hari bašo akala sajavera (razna) dialektia.   

O Folklori

E Institute isi hembut khediba keda i ko  pučibe o folklori ki Švedia. Ko amare arhive isi rezultati buteder kotar šele  beršengiri buti kori soj dokumentirimi e manušengiri kultura: vakeriba bašo e  manušeskoro dživdipe hem oleskoro sakodivesutnipe hem feste kotar o 18-to  šelberšipe kotar i mačhikani buti hem o gavutnikano sarinipe (društvo) hem sa  dži ko avdivesutno butkulturikano sarinipa.  

Anav

E institute isi dokumentiriba bašo o anava ki Švedia kotar o hempurano vakti pa sa  dži avdive hem othe terdžona olengoro značaj, sar hramonela pe hem sar vakerela  pe. Maškar o javera buča amen publicirinaja digitalizirimo registri hem  leksikoni bašo dženutne anava hem bašo thanengere anava. Sar vlasti ki amari  buti perela hem odova te vakera so amen mislinaja keda isi disavo slučaj kori so  raspravinela pe o anav.  

Čhibjakoro arakhiba

E Čhibjakoro godidejbe kerela buti e čhibjakere arakhibaja ki Švedia..Amen keraja  buti specialno e švedikane čhibaja, nišanikane čhibaja hem e nacionalikane  minoritetikane čhibencar. E Čhibjakoro godidejbe kerela analize bašo e  čhibjengiri situacia kio sarinipa (društvo), dikhekla dali manuš ikerela pe ko  čhibjengoro kanuni (zakoni) hem dikhela te šaj o javera vlastia te keren buti  haljovde čhibaja.

Kale

Sal intrisimen (puchvalo) po naveskorikhiba ta neve láveta? Sal intrisimen pa dialekto vaj folklori? Kameha hahtiba aro tšibakopuchiba, tut hin puchiba pa tšibako kanuni vaj kameha te džanel butide pa Svedosko minoritetijako tšiba?

Latšo aven ka Instituti pe tšib ta folklori!

Aro hougáge tšéreaha amen buti pe dialekti, tšibakopolitiko, tšibako arakhiba, nav ta folklori. Aro amengo butja rálila pálal pheniba po puchiba ta den gódiba ta pana den avri vaureslaga patrija pa dála bérijata. Hougágengo samliba rálila but dokumentia pa bare dieli pa Svedosko tšéribongo hortiba aro kulturiako barvaliba.

Aro

Instituti pe tšib ta folklori hin bare samliba pa dialektosko minsibongorańibi ta reckonsia( aŕe bahibi). Duj dialektosko lávengolín jek sikjiboskolín pa sveitika dialekti ta jek syd- ta västšveitiko dielaktodata hin télal butjako tšeriba. Po amaro webbthan saj te huńes pe vaure dialekti.

Folklori

Intitutes hin Svedosko baride komujengo minsiboskosamliba. Aro amaro arkivos hin resultati perdal hél bereh butjako dokumententasia pa komujengo kultur: arakhiba pa komujengo dživiba ta áchiba aro sakhodivisja ta bjáve katar 1800-berehesko matšo-ta gádžesko dživibakofrestiba aro akadívesko bútslágiboskere sankiboskodživiba.

Nav

Aro institutia hin samliba pa nave aro Svedo katar váge tíja ka akadíves pe džániba so dóla mienila.Bandžaniba ta pheniba. Ame publiseravaha pe vaureha digitali rekisteria ta leksikonia pa komujengo- ta thánengo náveta. Sar hougáge hin amen nína sar buti te phukaven amengo džinta aro naveskoarakhibosko sáki.

Tšibako konsilio

Tšibako konsilios hin angnal svariba pa tšibako arakhiba aro Svedo. Ame tšéravaha spesialnes pe sveitiko,vastengotšib ta pe nationalne minoriteti tšibaha, nebi sami kasko tšibako arakhiba rálila Sametinges. Tšibako konsilio tšérila analysia pa tšibako situasia aro phuv, vá pálal tšibakokanuni (tšibakolága) ta dochila te hougáge tšérila buti pe rét tšibaha.

Kalederas

San kurioso pe neve anava tai neve vorbi? Si tuke interezno le dialekturia tai manu šengimemoria? Trubul tu zjutimos pa šibakepu šimata, sit u pu šimos pa sibakozakono vai kames te zjanes pa le Svedoske minoriteske šiba?

Mi štotaves kai instituto le šibengo tai manu šengimemoria!

Ande poron č imaskekhera keras bu či tai rodas pa le dialekturi, šibakipolitika, šibakoarakaimos, anav tai manu šengimemoria. Ande amari bu či vi trubul Univar te das duma ande konferentsi, te das atveturi pe pu šimata tai te das konsexuri tai vi te das avri but fialuri ramomata pa amare tematuri. Le poron čimaskekhera čiden dokumenturia tai materialo pa antrego Svedosko kulturaki rensia. Sa kadala dokumenturia si puterde te šai diken len o publiko, le studenturia tai le roditoria.

Dialekturi

Ando instituto si but dialekturi garade pe čipti. Dui dialektoskekniski, jekh si čarimaski kni ška pa le svediska dialekturia tai jekh pa syd tai västsosko svediska dialekto si te avel akanas. Katse pe amaro web sai a šunes pe le but fialuri dialekturia.

Manu šengimemoria

Kado instituto si les le Svedosko mai baro manu šengimemoria garade tai čidine. Ande amare arkivuri si o resultato katar 100 ber šengi bu či ande dukumenturi pa manu šengi kultura: divanuria pa manu štai pa lenge trajuri ando normalnio djes vai ande pa čiva katar le ber š -1800 kai sas jekh ma šeske tai muziskosko gav zi kai amari vriama.

Anav

Kado instituto čidel anava anda o Svedo katar le vremi purane zji akana tai vi so sna čin le anava, sar ramolpe tai phenelpe. Vi ramos jekh registrodigital tai lexikon pa manusenge anava tai gavengeanava. Sar poroncimaskokher si aven vi kudia buci tai slobodia te das anglal kana si pa arakaimos le anavengo.

Šibakoarakaimos

Šibakokonsiljo respondil anda šibakoarakaimos ando Svedo. Ame keras bu či specialno pe svediska šib, semnongi šib tai ande le minoriteske šiba te lesa avri e samiska šib kai lengo šibakoarakaimos si ando Sametinget. O šibakokonsiljo kerel analysuri pe šibakeinstituturi ando gav, len sam asar zjan la šibakozakono tai starainpe te keren vorta peski bu či le poron čimaskekhera.


Lovara

Intresálij tu e ánava taj e néve vorbi? Intresálin tu e dialektura vadj e manušengo-serimo? Trubuj tu žutori pa i šib, situ pušimu pa a šibako-zákoni vadj kames te žanes majbut pa e Švédoske minoritétoske-šiba?

O Dél andas tume ando Instituciovo pe e šiba taj manušengo-serimo!

Ande kado organizaciovo ame keres butji e rodimasa pa e dialektura, šibakipolitika, šibakogindimo, ánav taj manušengo-serimo. Ande amári butji ándej te keres inkrimo, te phenas pe e pušimata so pušen amendar taj te das godji taj te das ávri majbutféliticka publikationura ande amáre témi.

E organizaciovosko khetánekidimo si dokumentationura anda o intrego Švédosko imateriela kulturako-arvo. E khetánekidimáta kazgodeske si, studentonge taj e rodkeráronge.

Dialektura

E Instituciovos si but khétáne-kidimo pa e dialektongo – rakhimo taj pa e dialektongo-ándekhelip. Duj dialektoske-kenjvi, ek sitjárimaski-kenjva pa e švédicka dialektura ek teluni (sydicko)-taj e ostungo-švédicko (vesticko) dialektosko-databázosa butjázin akánik. Khate pe amáro webplaco šaj šunes pe majbut félitickone dialekton.

Manušengo-serimo

E Instituciovos si e Švédosko majbáro manušengo-serimáta. Ande amáre arkivura si majbut sar šele beršengi butji so dokumentálij pa e manušengi kultura: phendimáta pa e manušenge trajura taj sar trajinas sako djésa taj festura de khatar o 1800-ke berša mášo-taj pavorákicko-komonita ži pe akánutni djéseski butimaski-komonita.

Ánav

E Instituvos si khetáno-kidimata pe e ánava ando Švedo de khatar i puráni vráma de ži akánik taj ándej ke soj lengo hatjáripe, sar iskirijpe taj sar phenelpe ávri. Ame publicálinas vi digitála registrura taj lexikonura pa e žéne taj pa e thaneske-ánava. Sar organizaciovo amen si butji vi te phenas pa e ánavengo-gindimo.

Šibako-gindimo

A Šibake-gindimos si pharipe pa a šibako-gindimo ando Švedo. “Ame keres butji specielt a švédickonasa, e sikajimaska-šibasa taj e nationelna minoritétonge-šibenca.” A Šibako-gindimo kerel analisi pa a šibako-situacija ando komonito, dikhel so a šibako-zákono kerel taj sar e organizaciovura-raja keren butji a uža-šibasa.


Resanderomani


Text saknas

Uppdaterad 31 januari 2017

Kontakt


Telefon: 0200-28 33 33

E-post:registrator@
sprakochfolkminnen.se