• Huvudmeny

decembar 2013

Afrikane čhibja

Sa o čhibja so vakerena pe ki Afrika, biadhinale (nezavisno) ki savi čhibjakiri familija ola perena, ola šaj te anavjaren pe sar afrikane čhibja.

Akana ki Afrika vakerena pe komaj 2000 čhibja. Disave olendar, sar soj ko misal i svahilini, hausani hem jorubani, vakerena pe kotar poviše miliojna manuša, ama isi hem asavke čhibja so vakerela pe kotar šel-dujšel manuša ja pale hareder. Ki Afrika isi hem sajavera (razna) nišanikane (lalorikane) čhibja. But kotar akala čhibja, osim kotar i uštrigutni (istočno) Afrika, komaj sa o Afrikane čhibja isi olen avrutno palunipa sar oficialikane čhibja, odova adhinela (zavisinela) kotar o kolnijalistipa hem kotar i manušikani migracija. Ko misal pherdo afrikane phuvja istemalkerena i francuzikani hem anglikani čhib sar administratikani čhib ki Phuv, edukacija hem medija. I arabikani, porukalikani, afrikaanikani hem i malagazikani tane javera misalija bašo čhibja so isi olen palunipa avri kotar i Afrika ama so istemalkerena pe kotar but miliojna manuša sar ko oficialikane adžahar ko prifatno sektori.

Uppdaterad 04 juni 2014